Ob okušanju vin je potrebno spremljati tudi kompleksnost in dolžino okusa. Kompleksnost se nanaša na število različnih arom in okusov, ki jih zaznate. Dolžina okusa se nanaša na zaznavo arom še nekaj časa po požirku. Najboljša vina so pravi maratonci, saj okus lahko ostaja še dolgo potem, ko samega vina ni več.

OBČUTKI: Ko okušate vino občutite različne komponente vina, ki morajo biti pri kvalitetnih vinih uravnotežene.

STAROST: Veliko lahko poveste o vinu samo z ogledom barve. Starejša rdeča vina imajo bolj rjavo oranžne nianse v primerjavi z mladimi rdečimi vini. Starejša bela vina pa so povečini globoke zlate barve, za razliko od mlajših belih vin, kjer prevladujejo zeleno rumeni odtenki.

AROMA in OKUS:  Vsi okusi, ki jih uživate, so arome v vinu. Pri degustiranju vina poizkusite identificirati različne vrste arom, ki so prisotne in kmalu se boste naučili razlikovati različne vrste arom, v katerih najbolj uživate.

SLADKOST oz. SUHOST: Se navezuje na količino sladkorja v vinu, ki ga lahko občutimo na konici jezika. Poznamo suha, polsuha, polsladka in sladka vina, ki se razlikujejo po vsebnosti sladkorja.

TRPKOST: Trpkost se navadno izrazi pri rdečih vinih, saj zaradi načina pridelave vsebujejo tanine, ki jih okušamo kot trpkost. Trpkost oziroma taničnost vina občutimo kot ‘suha usta’.

ALKOHOL: Vino z neuravnoteženo ali visoko stopnjo alkohola, da topel občutek v ustih. Zato alkoholno močnejša vina delujejo tudi bolj kompleksna in bogata.

MINERALNOST: Mineralnost zaznamo kot okusnost v ustih. V mineralni komponenti vina lahko izkušeni pokuševalci zaznajo tudi samo poreklo vina oz. določijo tip tal, na kateri je rasla trta.